Že klasje rumeni
Zarja ga zlati
In jaz odhajam tja
Kjer veder, nasmejan
Rojeva se nov dan
Začutim tvoj dotik
Brez podob in starih slik
Ki riše jih spomin
Zapelješ me do nedotaknjenih globin
In zvonovi pojejo
Tja v rosno, mavrično nebo
Ko drzno si priznam
Da ti si moj pristan
Saj prehodil sem to pot
Utapljal se v vrtincih
Nemo sem kričal
V viharju zmot
Na koncu leta
Stojiva objeta
Nihče ne ustavi vetra z bregov
Nihče ne more utišat volkov
In te nore sanje
Misli vpete vanje
Izginjajo tam daleč nekje
Kjer zlata polja svetijo se
Tja grem
Zdaj vem
Ujameš moj korak
Vdihneš isti zrak
Zatrepetaš kot jaz
Zdaj eno sva
In zdrsneva
V neskončen kas
In tvoj dotik
Brez starih slik
Ki riše jih spomin
Zapelješ me do nedotaknjenih globin
In zvonovi pojejo
Tja v rosno, mavrično nebo
Ko drzno si priznam
Da ti si moj pristan
Na koncu leta
Stojiva objeta
Nihče ne ustavi vetra z bregov
Nihče ne more utišat volkov
In te nore sanje
Misli vpete vanje
Izginjajo tam daleč nekje
Tam daleč nekje
Oooo....Modro morje obeta
Skozi leta
Oooo....Je le igra barv utvara
Očem prevara
Na koncu leta
Stojiva objeta
Nihče ne ustavi vetra z bregov
Nihče ne more utišat volkov
In te nore sanje
Misli vpete vanje
Izginjajo tam daleč nekje
Tam daleč nekje
